Dark star

Dark star crashes, pouring its light into ashes.

Reason tatters, the forces tear loose from the axis.

Searchlight casting for faults in the clouds of delusion.

Shall we go, you and I while we can

Through the transitive nightfall of diamonds?

- Grateful Dead

Po tem ko sva zašla na poti do Mt. Coness, preživela vetroven dan v Incredible Hulk-u in obakrat sestopala ponoči, sem se pričel spraševati, kaj naju tokrat čaka v Temple Crag-u. Pot se je zložno vzpenjala in v luninem siju ni bilo treba čelne svetilke. Čakal naju je dolg dostop in sedlo, od koder je iz globeli oglušujoče drl neviden hudournik, zagotovo še ni bilo blizu najinega cilja. Nočna hoja mi je prijala. Medtem ko noge same stopajo v korak, je zavest v polsnu, kot zjutraj preden vstanem.

Že nekaj dni sva odlašala z vzponom zaradi neobetajoče vremenske napovedi. Ko na Whitney portalu napovejo 30% verjetnost padavin ali vetrove, verjameva iz izkušenj. Sam in Graham pravita, da bosta kljub temu dostopila in prespala. Prav, se vidimo pod steno.

Luna zahaja, medtem ko se vzpenjava mimo jezer. Žal mi je, da ni več dovolj svetlobe. Rad bi videl pokrajino. Dan se rojeva, ko iščeva prehod mimo vzhodne obale tretjega jezera. Ker sledim meandrirajoči obali jezera, se po sprehodu po robu ozkega polotoka nevede vrnem ponovno na izhodišče. Nato zalomastim v širokem loku skozi gozd in pridem čez jezerski iztok. Balvansko polje in melišče, ki sledi nista prijetni pohodni površini, a steber, kjer poteka Dark star, je pred nama. Sam in in Graham sta pravkar vstopila. Kako udobno za naju. Ni nama treba iskati poteka smeri, če se zaplezata pa imava še vedno možnost ubrati drugačno pot.

Skala je odlične kvalitete in presenetljivo razčlenjena. “Jamming skills” tukaj niso potrebne, a Sam in Graham pičita. Če hočeva izkoristiti orientacijski bonus morava hiteti za njima. Težavnosti po prvem stolpu popustijo in nadaljujeva plezajoč simultano. Lahko plezanje v veliki izpostavljenosti in užitek neprekinjenega gibanja... predlagam da se razveževa.

Pod tretjim stoplom se oglasi prvi grom. Nebo nad puščavo East Side-a je zadelano z gosto črnino oblakov, ki prihaja nad nas. Ko dohitim Sama in Grahama na vršni polici se vsuje prva sodra:”Fuck the rope”. Pred nami je še enostaven skalni greben. Preden sodra razmoči skalo in zapolni razpoke moramo preplezati čimvečjo razdaljo.

Treska vedno bliže in glasneje. Z vso to železno opremo na sebi bi bil odličen strelovod. Plezam tik za Grahamom in naenkrat smo na vrhu. Celoten vršni greben smo preplezali bliskovito. Nad nami je luknja modrine. Medtem ko se slikamo nevihta za grebenom besno grmi, a ne more čez. Mogoče se danes vrneva k avtu še pred temo.