Hotline

"In 1975, John Bachar and I crossed the Merced River and headed up to Elephant Rock with our dream to free climb the tension traverse on the second pitch of Hotline. We knew we had a chance to help push free climbing forward. We freed Hotline and it became the first 5.12 in Yosemite."
-Ron Kauk

"Če hočeš zvedeti kam si namenjen, ugotovi od kod si prišel."
-neznan

Dolina Yosemite je neskončen poligon skalnih izzivov, a kaj je dejansko tisto kar nudi poleg peščice klasičnih smeri, El Capa in Half Doma ter nekaj legendarnih balvanov? Obiskujoči plezalci se pojavijo s Supertopovim izborom smeri, nihče pa ne pogleda neselektivnega Falconovega vodnika. V tisti nepregledni zmešnjavi opisov se enkratnemu obiskovalcu ne ljubi ločevati zrnja od plev, čeprav se v džungli smeri skrivajo biseri kakršna je Hotline.

Hotline poteka po "nogi" skalne formacije imenovane Elephant Rock. Pozno popoldne, ko senca ravno prekrije Cookie cliff, se na nasprotni strani doline v popoldanskem soncu izriše nekaj raztežajev visoko poč. Vanjo me je zvabil Crni, saj sta lani poskusila z Lukcem in imela še neporavnane račune. Po slabotnem poskusu na pogled sem se ekipi dolžnikov pridružil tudi sam, vendar kasneje naštudiral gibe v ključnem prehodu. Ta izjemno lepa poč se prične šele na 35m višine, zato je vanjo potrebno preplezati po prečki iz sosede, ki prične s tal. Detajl smeri je nekaj gibov dolg balvanski problem po drobnih poličkah, ki so vodoravno razvrščene vzdolž dioritne žile... nekakšno ročkanje vstran po navpični plati brez stopov, kjer noge zavihtiš vodoravno iz ene strani v drugo. Le kaj se je motalo Kauku in Bacharju po glavi ko sta prva izvedla te drzne gibe že davnega 75'? Po dveh brezuspešnih poskusih s Crnim še vedno nisva našla odgovora, zato sva se umaknila na enodneven počitek.

Naslednjič so bile zvezde pravilno poravnane in prehod mi je uspelo preplezati v prvo. Nadaljevanje smeri je bila čista uživancija gvozdenja po poči, ki se lahko primerja z najlepšimi v Indian Creeku. V predzadnjem raztežaju naju je pričakalo razpotje: lepa poč čez streho ali previsen, navzven odprt kamin. Mislim, da je Crni zgolj iz želje po bitki izbral lažje ocenjeno opcijo, ki je bila težja - kamin. Tik pod izstopom iz tega sovražnega plezalnega terena je pritiskal kolena ob eno stran in pete ob drugo. Hlastajoč za zrakom se je vsake tolko pomaknil za nekaj centimetrov navzgor in nato spet zdrsnil. Baski, ki so medtem obzajlali čez naju so zmajevali z glavo, češ da zadeva zgleda zares "desperate". Po več kot polurni bitki se je prebil skozi ožino in sprostil nakopičeno napetost z živalskim krikom. Zadnji kratek raztežaj je bil le še runout formalnost.

In če se za konec povrnem k vprašanju kaj se je Bacharju in Kauku motalo po glavi leta 75'... Hotela sta narediti korak naprej v prostem plezanju in v ta namen uporabila svoje plezalne izkušnje. Nista se imela za alpinista, frikota ali balvanista, ampak sta bila kompletna plezalca. Njuna prosta ponovitev smeri Hotline je bila rezultat kombinacije različnih plezalnih disciplin, ki je presegala posamezna znanja. V današnjem času občudujemo neverjetne podvige Tommyja Caldwella v El Capu. Njegove najnovejše proste ponovitve zahtevajo pripravo, ki presega tradicionalni alpinistični okvir. Poleg suverenega obvladovanja poči vseh širin je Tommy tudi odličen balvanist, športni plezalec in soliden tehnični plezalec. Hotline vsekakor ne bo nikoli postala prosta klasika v svojem težavnostnem razredu zaradi prevelike raznolikosti izkušenj, ki jih zahteva. Za uspeh so potrebna široka plezalna obzorja.